Predstavitev projekta OKO

Uvajanje odprtokodne in proste programske opreme v vzgojno-izobraževalne zavode Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je pričelo v letu 2003 izvajati dejavnosti namenjene uvajanju odprtokodne in proste programske opreme v vzgojno-izobraževalne zavode. Te dejavnosti je Ministrstvo združilo v projekt OKO. Več o projektu lahko preberete na spletni strani portala OKO: http://oko.edus.si.

Snovalci projekta OKO so kot poglavitni cilj projekta opredelili hitro in učinkovito uvajanje odprtokodne in proste programske opreme v vzgojno-izobraževalne zavode. Ena večjih težav pri uporabi odprtokodne programske opreme je pomanjkanje znanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Tako je temeljna naloga projekta OKO v prvi vrsti izobraziti učitelje, da bodo znali in želeli uporabljati odprtokodne programe in na tem temelječe didaktične aplikacije. Veliko odprtokodne programske opreme najdemo na svetovnem spletu. Med njimi tudi didaktične odprtokodne programe, ki jih je potrebno prevesti, dograditi in uporabiti pri poučevanju in učenju. Ti izdelki in polizdelki so čudovita priložnost za naše razvijalce, učitelje, dijake, študente. Zato pa je potrebno imeti znanje in možnost izmenjave znanja.

Projektna skupina OKO šteje že več kot 75 članov, med njimi so študentje, dijaki, učitelji, univerzitetni profesorji, strokovnjaki iz podjetij, člani društev in samostojni raziskovalci. Z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, ki je omogočilo začetne dejavnosti skupine OKO, sodelujejo vzgojno-izobraževalnimi zavodi, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Univerze v Ljubljani, Mariboru in Kopru, Center Vlade RS za informatiko, Ministrstvo za informacijsko družbo, podjetje Agenda, društvo Lugos in samostojni strokovni sodelavci.

Med rezultati polletnega dela skupine je slovenska distribucija operacijskega sistema Linux OKO/Pingo 2.0 z grafičnim namizjem, spletnim brskalnikom, elektronsko pošto in pisarniškim paketom. Vsa programska oprema je v slovenskem jeziku in je na voljo na spletnem portalu http://oko.edus.si in zgoščenkah. Narejena je tudi obširna strokovna literatura v slovenskem jeziku, ki je dostopna v elektronski in tiskani obliki. V prevajanje, razvoj in testiranje programske opreme ter pripravo strokovne literature je bilo vloženega veliko dela in truda. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da programska oprema deluje brezhibno, kar potrjujejo številne izkušnje uporabnikov.

Posebno priznanje je distribuciji operacijskega sistema Linux OKO/Pingo 2.0 podelilo Ministrstvo za informacijsko družbo, ki mu je podelilo prvo nagrado na Natečaju za odprtokodne projekte.

Vsa programska oprema na zgoščenkah se lahko uporablja v skladu z licenco, ki je združljiva z določili OSI (http://www.opensource.org/) in jo lahko v Sloveniji prosto razširjamo. Ob tem projektna skupina OKO popisuje in pripravlja didaktično programsko opremo, ki temelji na odprti kodi in je prosto dostopna. Želimo, da bi imeli vsi šolski predmeti na vseh stopnjah čim več zanimive in primerne didaktične opreme, ki bi jo učitelji in učenci znali in z veseljem uporabljali. Zato bo projektna skupina OKO v prihodnje še razširila in pospešila izobraževanje učiteljev, da bodo znali uporabljati odprtokodno in prosto programsko opremo, saj se zavedamo, da je znanje ključ do uspeha.

Pojem proste in odprtokodne programske opreme : Prosta programska oprema uporabniku dovoljujejo uporabo, razmnoževanje, razširjanje, razumevanje, spreminjanje in izboljševanje programa. Odprtokodna programska oprema uporabniku omogoča dostop do izvorne kode, ki jo lahko skladno s svojimi potrebami spreminja in dopolnjuje. Pojme proste in odprtokodne programske opreme opisuje vladni dokument Politika Vlade RS pri razvijanju, uvajanju in uporabi programske opreme in rešitev temelječih na odprti kodi: http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/V/K0A29A3F8E51AD220C1256DC00030FF40/$file/Politika_OSS_Koncna.pdf

Vodja projekta OKO
Bernard Herman, podsekretar
V Ljubljani, 03.02.2004