Kako spremeniti slog odstavka z uporabo Slogovnika

Izdaja: Projekt dokumentacije OpenOffice.org

Vsebina

1. Oblikuj s slogom v slogovniku
2. Slogovnik in odstavki
3. Sprememba sloga
4. Pisave
5. Zamiki in razmiki
6. Tabulatorji
7. Uporaba sloga
8. Zasluge
9. Licence

1. Oblikuj s slogom v slogovniku

Slogovnik pogosto omenjamo zato, ker je zelo uporaben za hitro in u�inkovito oblikovanje dokumentov.

V meniju Oblika je ukaz Slogovnik, ki odpre pogovorno okno Slogi odstavka.
Slogovnik lahko odpremo tudi s tipko [F11] ali ikono v funkcijski orodni vrstici.

Slogovnik obi�ajno prikazuje sloge odstavkov (�e ne, jih vklju�imo z ikono - glej sliko zgoraj), ki jih lahko uporabimo za oblikovanje odstavkov (npr. Naslov, Naslov 1, Telo besedila ...). Nastavljeni so privzeti slogi, ki pa jih seveda lahko oblikujemo po svoje ali pa ustvarimo svoje lastne.

Druga ikona v Slogovniku prika�e znakovne sloge (npr. poudarek, citat itd.). Naslednje ikone po vrsti so namenjene slogom okvira (grafika, formula ...), slogom strani in slogom oštevil�evanja (številke in oznake).

Kanglica preslika izbrani slog v ozna�eno besedilo, zadnja dva gumba pa omogo�ata ustvariti nov slog iz obstoje�e oblike , oz. posodobiti izbrani slog glede na trenutno obliko .

_{Slogovnik je obi�ajno v svojem plavajo�em oknu. �e dr�imo tipko Ctrl in dvokliknemo v prostem polju slogovnika, ga postavimo na levo stran zaslona. Kliknemo še gumb Nalepi , da ga prilepimo pred glavno orodno vrstico. Na enak na�in ga tudi sprostimo. (podobno velja tudi za Krmarja in Galerijo)}

2. Slogovnik in odstavki

Ko za�nemo pisati besedilo, si zamislimo strukturo dokumenta, nato pa moramo predvideti ustrezne sloge odstavkov, ki jih �elimo uporabiti, npr.: naslov, poglavja, besedilo, opombe itd. Obi�ajno �elimo hierarhi�no urejena poglavja, zato uporabimo ustrezne sloge Naslov 1, Naslov 2... itd. do sloga Telo besedila.

Najpogosteje uporabljani slogi so �e nastavljeni s privzeto obliko in jih lahko uporabimo v svojem dokumentu. �e �elimo druga�no obliko, jih enostavno preoblikujemo, ali pa ustvarimo svoje nove sloge. Seveda lahko slog spremenimo tudi kasneje - nova oblika bo veljala za vse odstavke, oblikovane s tem slogom.

Kot �e omenjeno, slogovnik prika�e okno Slogi odstavka (ikona ), v njem pa so prikazani najpogosteje rabljeni slogi. Prilagodimo jih tako, da desno kliknemo na izbrani slog, iz priro�nega menija pa izberemo ustrezen ukaz: Novo... ali Spremeni...

�e bi kliknili Novo... bi ustvarili nov slog, ki bi temeljil na izbranem slogu. Ker pa �elimo ohraniti hierarhijo poglavij, moramo uporabiti privzete sloge Naslov 1 do 10.

3. Sprememba sloga

Ukaz Spremeni... ohrani ustrezno hierarhijo sloga, mi pa lahko spremenimo obliko,npr. pisave, razmikov ipd. Po izbiri ukaza Spremeni... program odpre novo pogovorno okno.

Na kartici Knji�nica je ime sloga - lahko ga spremenimo, naslednji slog, ki bo samodejno izbran za naslednji odstavek, ter slog s katerim je povezan - to pomeni, da spremembe vseh nastavitev povezanega sloga, ki jih pri svojem slogu nismo posebej dolo�ili, vplivajo tudi na naš izbrani slog.

Rubrika Kategorija je izklju�ena, ker spreminjamo obstoje�i slog - vklju�i se pri novem. Na koncu je še povzet opis sloga v rubriki Vsebuje.

Na splošno verjetno poznate pomen kartic, ki sestavljajo pogovorno okno. Na hitro bomo pogledali nekatere, �eprav ima ve�ina drugih slogov v osnovi podobne ali iste mo�nosti.

4. Pisave

Kliknimo na kartico z oznako Pisave in poglejmo mo�nosti nastavitev:

• Pisava, ki jo �elimo uporabiti - kratek zgled je prikazan v okencu spodaj.

• Tipografija (deformacija �rke) - izberemo iz seznama.

• Velikost je podana v odstotkih. Ker je slog Naslov 1 povezan s slogom Naslov, je ta velikost odvisna od velikosti slednjega. Privzeta velikost sloga Naslov je 14 pik, torej �e nastavimo velikost 100% bo tudi slog naslov 1 velik 14 pik.

• Barva pisave, ki jo izberemo iz izbirnega seznama.

• Jezik za izbiro �rkovalnika (tu lahko izberemo razli�en jezik, npr. za odstavek v angleš�ini).

• Gumb Ponastavi zavr�e spremembe, smo jih pravkar naredili in upošteva vrednosti, ki so veljale, ko smo odprli pogovorno okno.

• Gumb Standardno nastavi privzete vrednosti za ta slog.

5. Zamiki in razmiki

Na kartici Zamiki in razmiki lahko nastavimo:

Zamik :

• Z leve: zamik odstavka od levega roba

• Z desne: zamik besedila od desnega roba

• Prva vrstica: za�etek prve vrstice glede na druge vrstice odstavka. Vrednost je lahko pozitivna ali negativna - vise�i zamik.

• Samodejno: Vklju�i samodejno zamikanje prve vrstice odstavka, glede na velikost pisave. Polje Prva Vrstica bo v tem primeru izklju�ena.

Razmik:

• Zgoraj: razdalja od zadnje vrstice prejšnjega odstavka

• Spodaj: razdalja do prve vrstice naslednjega odstavka

OPOMBA : razmik zgoraj in spodaj se prišteje razmiku prejšnjih in naslednjih odstavkov

Razmik vrstic: razdalja med vrsticami v odstavku

Zvesto registru: �e je aktivirano, tiska vrstice na nasprotnih straneh z enako višino vrstic - kot pri knjigah.

6. Tabulatorji

Poznate tabulatorje? Ne? No, pa jih poglejmo.

Tabulator je majhna oznaka, ki jo prikazuje vodoravno ravnilo na vrhu zaslona. (�e ravnila ne vidite, v meniju Pogled izberite ukaz Ravnilo). Ko pritisnete tipko Tab (levo na tipkovnici), kazalec sko�i na naslednje mesto, ki ga ozna�uje tabulator. Privzeta tabulatorska mesta (2,2cm) nastavimo v meniju Orodja, ukaz Mo�nosti, �e izberemo Dokument z besedilom in Splošno. Tabulatorje uporabljamo za enostavno poravnavo besedila v stolpce.

Recimo da �elimo napisati seznam izdelkov s pripadajo�imi cenami. Zgled prikazuje prvi tabulator postavljen na 2 cm, drugi pa na 6 cm.

• Vrsta tabulatorja ozna�uje na�in poravnave besedila ob tabulatorju in sicer:
  levo, desno, na sredini in decimalno. Slednje pomeni poravnavo ob izbranem znaku, obi�ajno vejici, namenjeno pa je poravnavanju števil na decimalnem lo�ilu.

• Zapolnitveni znak omogo�a prikaz vodilne �rte ali poljubnega izbranega znaka med tekstom, da la�je sledimo povezavi, **** npr. med izdelkom in ceno v našem zgledu.

Na sliki vidimo levi tabulator na 2 cm, decimalni na 6 cm in privzete tabulatorje na 6,6, 8,8 in 11cm.

Tabulator izberemo v okvir�ku levo v ravnilu - vsak klik preklopi med eno vrsto - nato pa kliknemo v ravnilu na pozicijo, da postavimo izbrani tabulator. Postavljeni tabulator izklju�i privzete tabulatorje na levi. Premikamo ga lahko z miško, izbrišemo pa tako, da ga z miško povle�emo z ravnila. Natan�nejše nastavljanje tabulatorjev omogo�a dvoklik v ravnilo, ki odpre pogovorno okno Odstavek s kartico Tabulatorji.

7. Uporaba sloga

Spoznali smo kako prilagoditi slog svojim potrebam in �eljam. �e �elimo izbran slog uporabiti na �e napisanem odstavku moramo:

• postaviti kazalec v besedilo odstavka,

• dvoklikniti izbrani slog v slogovniku,

ali pa:

• izbrati slog v slogovniku,

• klikniti kanglico ,

• z miško ozna�iti besedilo, ki ga �elimo oblikovati,

• oblikovanje prekinemo s ponovnim klikom na kanglico ali tipko Esc.

OPOMBA : Nov slog odstavka lahko ustvarimo na enak na�in, kot je opisano prej, le da iz priro�nega menija izberemo ukaz »Novo...« namesto »Spremeni...« Uporaba novega sloga je povsem enaka kot zgoraj.

8. Zasluge

Avtor : Sophie Gautier

Zahvala : Guy Capra - za podporo in neprestano vzpodbudo.

Integracija: NN

Zadnja sprememba : 17. april 2002

Prevedeno : 14. november 2002

Stik : Dokumentacija OpenOffice.org http://documentation.openoffice.org,
  http://www.openoffice-fr.org in http://openoffice.lugos.si/

Prevod : Borut Golob

9. Licence

Ta dokument je izdan pod pogoji  GNU Free Documentation License.

© 2002 Sophie Gautier © 2002 Alexander Thurgood © 2002 Paulo Casanova